Pomoč prebivalcem Ljubljane po potresu leta 1895
Zgodovinsko društvo Ljubljana in Muzej novejše zgodovine Slovenije
Vas vabita na predavanje Neje Blaj Hribar:
Pomoč prebivalcem Ljubljane po potresu leta 1895
Predavanje bo v četrtek, 19. aprila 2018 ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu na Celovški 23 v Ljubljani.
Neja Blaj Hribar je zaposlena kot strokovna sodelavka na Inštitutu za novejšo zgodovino v okviru programa Raziskovalna infrastrukturna slovenskega zgodovinopisja. Kot koordinatorka vodi projekt popisa vojaških žrtev 1. svetovne vojne. Študirala je zgodovino in primerjalno književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter diplomirala leta 2013. Ukvarja se s politično zgodovino 19. in zgodnjega 20. stoletja, predvsem s političnimi nasprotji na Kranjskem, ter digitalno humanistiko.
Ljubljano in njeno širšo okolico je v nočnih urah 14. aprila 1895 stresel močan potres. Čutili so ga vse od Dunaja do Splita ter od Toskane. Prvi sunek, do katerega je prišlo ob 23:17, je tresel zemljo 23 sekund. Samo do popoldneva naslednjega dne so opazovalci našteli še 47 popotresnih sunkov, zemlja pa se ni umirila še več mesecev. Potres je terjal 10 življenj, od tega tri otroška, mnogo ljudi pa je bilo poškodovanih. V prvih dneh po potresu so se pokazale prave razsežnosti katastrofe. Najprej je bilo potrebno poskrbeti za varnost ljudi, zavarovati nevarna področja in poskrbeti za prenočišča in hrano. Prva pomoč, v začetku najbolj potrebna, je bila medsebojna. Hitro so se odzvali tudi občinska, deželna in državna oblast ter razni dobrotniki in dobrodelne organizacije širom monarhije. Preskrba s hrano in vodo ter higienski ukrepi so pripomogli, da se med prebivalstvom niso razširile epidemije, a do napak je vseeno prihajalo. Humanitarna in organizirana (javna) pomoč sta poskrbeli, da so prebivalci Ljubljane preživeli katastrofo ter dočakali dolgoročnejše ukrepe, ki pa so v marsičem prispevali k modernizaciji mesta.
Vljudno vabljeni!
