Srečno novo leto!
Dr. Nina Vodopivec je v predavanju 16. decembra 2010 predstavila pomen božično novoletne dobe v njeni simboliki, prelom s preteklostjo in prehod v nejasno prihodnost, ki je v ljudeh vzbujala in še vedno vzbuja strahove, upe in
hrepenenja. Silvestrske prireditve so se v Ljubljani množičneje razmahnile v javni prostor po prvi svetovni vojni. Najimenitnejše so bile poleg Grand hotela Union tudi v Slonu, Bellevuju in Kazini. To je bil čas, ko so na dan prišli smokingi, fraki in lakasti čevlji, pa svilene obleke. Na zabavah se je vztrajalo do jutranjih ur, ob štirih zjutraj je po cesti mrgolelo ljudi, kot bi bil poldan. Incidentov večinoma ni bilo, če izvzamemo »razposajeni smeh in krike pijančkov ter ponočnjakov«, med katerimi naj bi bila tudi imenitnejša gospoda. Poleg prireditev, ki so v dvajsetih letih dvajsetega stoletja v silvestrsko ponudbo vključile tudi večerjo, so ljudje silvestrovali v lokalih in v krogu zaprtih prijateljskih družb. V marsičem se praznovanje Silvestra v zadnjih sto letih ni veliko spremenilo: v tujih krajih ali na domačem plesišču, veseli za obloženo mizo in ob polnih kozarcih, v domačem krogu ali med prijatelji so praznovali nekateri nekoč ali danes, medtem ko so drugi osamljeni, žalostni in potrti čakali, kdaj bo vse skupaj minilo.
Novoletnih šeg in navad pa ni mogoče zreducirati na en dan, temveč jih je treba pojmovati v okviru meseca decembra oz. predvsem v okviru dvanajsterih noči (med božičem in svetimi tremi kralji). To je bil čas, ko je odmrlo staro sonce in se je rojevalo novo. Čas mrtve narave je bil tudi čas mrtvih. Številne šege so zato namenjene oživljanju narave, rodovitnosti zemlje, zdravju družinskih članov; s hrupom in kadili, dimom se premaguje zle sile. 
Krščanstvo je poskušalo s svojimi praznovanji poganska verovanja izriniti, a jih ne zmoglo v celoti, zato jih je pustilo, a prikrilo s svojimi. Tudi kasneje komunistični politični dekreti niso mogli pregnati že uveljavljenih praznovanj in navad. Preplet različnih kultur in izkušenj časa ter prostora predstavljajo tudi vsi trije dobre možje, ki obdarujejo meseca decembra: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz.
