Rojevanje otrok v Ljubljanski porodnišnici od velikonočnega potresa dalje

V četrtek, 27. marca 2014, je v Modrijanovi knjigarni  Tine Stele predavala o

rojevanju otrok v ljubljanski porodnišnici od velikonočnega potresa dalje

Ljubljančanko Tino Stele je vedno zanimalo veliko stvari in rada povezuje različna področja. Kot študentka zgodovine je bila aktivna v društvu študentov zgodovine ISHA (2008-2010 tudi predsednica društva). Redno se je udeleževala mednarodnih ISHA seminarjev in sodelovala pri izvedbi ljubljanskega leta 2008  (Society and Science through History). V istem obdobju je bila zaposlena v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana ter tutorka na Oddelku za zgodovino FF UL, trenutno pa sodeluje v projektu Kolegica. Tina pleše flamenko v skupini Los Tacones in je mlada mamica.

V predavanju je predstavila diplomsko nalogo z naslovom Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani. Pri tem se ni omejila le na sam čas delovanja bolnišnice (1923-1941), temveč je časovni razpon razširila na čas od ljubljanskega velikonočnega potresa naprej. Z orisom potresa in njegovih posledic je navezala vsebino diplomske naloge na napredek porodništva, saj je bila ena od posledic potresa tudi nov način gradnje bolnišnic, t. i. pavilijonski sistem, ki je omogočal boljše pogoje za zdravljenje. Le-ti pa so bili ne samo v Državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, ampak tudi drugje ključnega pomena za napredek stroke in večanje zaupanja žensk v inštitucijo kot prostora za rojevanje.  Glavni vir raziskave so bile matične knjige porodniškega oddelka v fondu AS 427 Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani. V svojem predavanju je poseben poudarek namenila babicam kot ključnim osebam, ki so porodnicam pomagale pri porodu. Dobre babice so in bodo pomagale ohranjati zdrave matere in dojenčke.