Slovenski intelektualci in jugoslovanstvo v osemdesetih letih: izhodišča in teze
V četrtek, 23. januarja 2014 je bilo ob 18. 00 uri v Modrijanovi knjigarni predavanje dr. Marka Zajca z naslovom
Slovenski intelektualci in jugoslovanstvo v osemdesetih letih: izhodišča in teze.
Dr. Marko Zajc je znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino in vodja raziskovalnega projekta Zgodovina upravnih meja in mejnosti: slovensko-hrvaška meja 1800-1991.
Meje jugoslovanstva in slovenstva niso bile nikoli jasne. Jasne so postale šele takrat, ko je slovenstvo odpadlo od jugoslovanstva. Ali obratno – stvar perspektive. Zato je povsem upravičeno vprašanje, kako in kdaj se je slovenstvo ločevalo od jugoslovanstva. V osemdesetih letih 20. stoletja je v slovenski javnosti potekal proces odlepljanja slovenstva od jugoslovanstva. Od slovenstva v osemdesetih letih ni odpadalo unitaristično jugoslovanstvo, jugoslovanstvo ZKJ ali celo srbsko jugoslovanstvo – od slovenstva je odpadalo slovensko jugoslovanstvo kot del slovenske nacionalne ideologije. Produkcija člankov, intervjujev, referatov, esejev, elaboratov in programskih tekstov na temo slovenskega narodnega vprašanja oz. problematike nacionalizma/narodov je bila v osemdesetih letih zelo bogata. Kljub temu preseneča predvsem odsotnost Jugoslavije. Jugoslavijo se omenja samo takrat, ko je to res nujno. Kot da bi se je sramovali. Slovensko jugoslovanstvo se počasi »odleplja« kot star plakat na ulici, »odpada« od slovenstva ravno s pomočjo odsotnosti. Slovenski intelektualci se rajši kot z Jugoslavijo ukvarjajo sami s sabo. Njihova domovina je Srednja Evropa, Evropa, svet, zahodna civilizacija, »književna republika«, krščanstvo, in predvsem Slovenija.
