Zelo dragoceni Valvasorjev pomočnik Erazem Francisci

V četrtek, 24. oktobra, je ob 18.00 v okviru rednih mesečnih predavanj Zgodovinskega društva Ljubljana v Modrijanovi knjigarni potekalo predavanje dr. Maje Žvanut z naslovom Zelo dragoceni Valvasorjev pomočnik Erazem Francisci.

Predavateljica je bila prva tri leta po opravljeni diplomi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani arhivistka, najprej v Mestnem arhivu v Piranu in nato v takratnem  Arhivu Slovenije v Ljubljani. V obeh ustanovah se je ukvarjala s starejšim gradivom. Nato je bila sedem let konservatorka za zgodovinske spomenike na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Slovenije, ki je pod svojo streho združeval strokovnjake za kulturne in naravne spomenike ter tudi restavratorje. Njena zadnja službena postaja je bil Narodni muzej Slovenije, kjer je skoraj trideset let skrbela za različno gradivo iz obdobij pred letom 1800. Bila je aktivna raziskovalka, pisala je razprave in knjige, s sodelavci delala zgodovinske razstave in bila pobudnica dela s starejšimi prostovoljci v muzejih v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Za svoje delo je dobila nekaj nagrad, med njimi muzealsko Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo.

Janez Vajkard Valvsasor se je zavedal, da bodo vsi silni napori, ki jih je vložil v proučevanje svoje ljube Kranjske, zaman, če si ne najde kompetentnega človeka, ki mu bo pomagal nabrane podatke strniti v knjigo. V nemških deželah je v drugi polovici 17. stoletja delovalo veliko tiskarjev, ki so bili tudi založniki in za katere je delala vrsta bolj ali manj učenih korektorjev – izboljševalcev tiska in tekstov. Poiskal je najboljšega, ki je bil na razpolago: plodovitega in slovitega pisca Erazma Franciscija, ki je delal v Endterjevi založbi in tiskarni v Nuernbergu. Predavanje je osvetlilo tega moža, do katerega je bila naša strokovna literatura doslej precej krivična in brez katerega ne bi bilo Slave vojvodine Kranjske kot jo poznamo.